Nazaj na projekte in študije primerov

Ali bomo res vodikova družba?

Tehnologija

Evropa intenzivno dela na obvladovanju podnebnih sprememb. Cilj je do leta 2050 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za vsaj 80 odstotkov glede na vrednosti iz leta 1990. Glede na te ostre zaveze bi lahko sklepali, da se bomo čez dobrih deset let po cestah vozili samo še s hibridnimi in električnimi vozili, tretjina vseh novih prodanih avtomobilov v EU pa bo opremljena z električnim pogonskim sklopom ali s pogonom na vodik oziroma gorivne celice. Je pogonski sistem avtomobilov odgovor?

Ali bomo res vodikova družba?

Zmanjšujemo obremenitve okolja

Kolektor pri postavljanju strategij za prihodnost soustvarja megatrende, ki determinirajo način življenja. Eden od globalnih megatrendov je, da bo industrija morala delovati tako, da bo zmanjševala obremenitve okolja. V poslovni diviziji Komponente in sistemi za mobilnost stremimo k temu, da so proizvodi narejeni s čim manj obremenitvami za okolje. Uporabljamo ustrezne čiste tehnologije in razvijamo rešitve, ki imajo čim nižji ogljični odtis. V komponentah in sistemih smo prisotni predvsem v avtomobilski tehniki, kjer je treba zaradi sprememb na globalni ravni temu primerno prilagajati tudi portfelj proizvodov, ki se formira znotraj te poslovne divizije. Tu je govora o komponentah in bolj kompleksnih rešitvah tj. nišnih pogonih (elektromobilnost tako znotraj hibridnih vozil kot tudi znotraj popolnoma električnih vozil).

Je pogonski sistem avtomobilov res pravi odgovor?

Cestni promet je le eden od dejavnikov, ki prispevajo k učinku tople grede. Pripišemo mu lahko 18 odstotkov svetovnih emisij CO2. Omejitev emisij s spremembami pri osebnih avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih je le manjši del rešitve.

Upoštevati moramo celotno energetsko verigo, od elektrarn in rafinerij, do samih vozil. Celostno, »from cradle to grave«.

Če želimo resnično vplivati na zmanjšanje ogljičnega odtisa, ki ga povzroča mobilnost, moramo pogledati celoten življenjski cikel avtomobila in ne smemo več ignorirati način proizvodnje goriva in električne energije. »Upoštevati moramo celotno energetsko verigo, od elektrarn in rafinerij, do samih vozil. Izpuste, ki nastajajo pri izdelavi pogonskega sklopa avtomobila, tiste, ki nastajajo v času uporabe, in na koncu izpuste njegove razgradnje. Celostno, »from cradle to grave«, od zibke do groba, brez politične note, ki je danes močno prisotna. V medijih se izpostavlja manjša obremenitev okolja z uporabo električnih vozil, pri čemer pa se pozablja na dejstvo, da je vsaj pri nas 30 odstotkov električne energije pridobljene iz premoga. Tudi industrijski proces proizvodnje električnega vozila in na koncu razgradnja akumulatorjev nista brez izpustov,« razmišlja Primož Bešter, član uprave koncerna Kolektor.

Če primerjamo ogljične odtise motorja z notranjim izgorevanjem in električnimi pogonskimi sklopi, so po vrednostih primerljivi. Kot pravi Bešter: »Izbira med enim ali drugim pogonskim sistemom ni jasna ali enostavna. Uporabiti moramo prednosti obeh: motorji z notranjim izgorevanjem morajo povečati uporabo goriv z nižjo emisijo CO2, električni pa uporabljati več obnovljive energije. Začeti moramo na začetku verige, pri proizvodnji (električne) energije, ki mora temeljiti na obnovljivih virih.«

Prihodnost temelji na prilagajanju

Na pogonskem delu sta prisotni hibridizacija in elektrifikacija. »Verjamemo, da do leta 2030 tukaj ne bo revolucije, ampak se bo dogajala evolucija. Verjamemo tudi, da bomo še do leta 2050 imeli dizelske in bencinske motorje, seveda v veliki meri hibridizirane – se pravi električni pogon kot del pogonskega agregata –, imeli bomo tudi električna vozila in zelo verjetno tudi vozila na gorivne celice,« napoveduje Bešter.

Elektronika in pogoni

Kolektor se predvsem pri elektroniki in pogonih usmerja na dve temeljni področji: specialnih senzorjev in nišnih pogonov. Pri specialnih senzorjih nas zanima, katere so tiste veličine, ki jih bo treba opazovati v avtomobilu ne glede na to, ali bo avto čisto električni, hibrid ali pa z notranjim izgorevanjem. Pri pogonih pa gledamo, katere so tiste skupne tehnologije, pri katerih so lahko ne glede na tip pogona oz. tip tipologije pogona v avtomobilu naše kompetence uporabne.

Skupaj s strankami soustvarjamo elektroniko in pogone za prevozna sredstva prihodnosti, pa naj bodo to osebni avtomobili, komercialna vozila, industrijska vozila ali prevozna sredstva za prosti čas.

Service credo.gallery_translatable does NOT exist!  

Naša prednost je zmožnost prilagajanja potrebam kupcev in možnost proizvodnje tudi majhnih serij. To združujemo z najvišjo stopnjo strokovnega znanja na področju razvoja in proizvodnje  komponent in sistemov za mobilnost. Čeprav za poslovno enoto elektronika in pogoni vidimo velik potencial na mobilnosti, razvijamo in iščemo potenciale rasti tudi na aplikacijah v sorodnih panogah z istim domenskim znanjem.

Spoznaj več

  

Zgodbe_mobilnost_2

Zgodbe_mobilnost_2

Nazaj na projekte in študije primerov