Do svetega grala pametnih tovarn s štirimi platformami
Na vprašanje, kako Kolektor izkorišča priložnosti digitalizacije, sem pred kratkim imel priložnost odgovoriti na januarskem dogodku Dobre prakse pametnih tovarn Časnika Finance. Že uvodoma sem poudaril, da digitalna transformacija ni možna brez podpore vrhovnega vodstva. Da jo razumemo kot priložnost za nove poslovne modele, predvsem pa kot neprekinjen proces, ki je vtkan v naš DNK in strateško razmišljanje, načrtovanje in delovanje na ravni celotnega podjetja.
Za najpomembnejše cilje digitalizacije pa ne jemljemo le dvig učinkovitosti in fleksibilnosti ter nižanje stroškov, temveč tudi razbremenitev in opolnomočenje ljudi ter na dolgi rok doseganje boljše kakovosti življenja. Vse to v Kolektorju danes zasledujemo s pomočjo štirih strateških iniciativ, v okviru katerih razvijamo in že s pridom uporabljamo platformo za robotizacijo poslovnih procesov, platformo za uvajanje naprednih robotskih delavcev, platformo za inteligentne vizualne tehnologije in platformo za celovito vodenje digitalne preobrazbe.
Ključne vrzeli na poti do avtonomnih pametnih tovarn smo zaznali na štirih področjih - robotizaciji poslovnih procesov, uvajanju naprednih robotskih delavcev, inteligentnih vizualnih sistemih ter platformi za celovito vodenje digitalne transformacije.
Ne gre zgolj za tehnologije ...
Osebno menim, da digitalizacija ni zgolj stvar tehnologij, temveč predvsem naše sposobnosti, da vse te nove omogočitvene tehnologije, ki so postale dostopne, uporabimo zato, da rešujemo probleme in učinkovito optimiziramo ter humaniziramo delovne procese. Gre tudi za izjemno priložnost ustvarjanja novih poslovnih modelov in zagotavljanja operativne odličnosti, saj le tako dodano vrednost ustvarjamo za kupce, zaposlene in lastnike.
Srednjeročni cilj = doseganje prediktivnosti
Ob zavedanju, da je sveti gral pametnih tovarn popolna avtonomnost, smo si v Kolektorju v srednjeročnem obdobju prihodnjih treh do petih let zadali ambiciozen, a ne vratolomen cilj, in sicer doseganje predktivnosti. Pri razmišljanju in delovanju na področju digitalne preobrazbe se namreč opiramo tudi na Acatechov model digitalne zrelosti, ki ima na prehodu v Industrijo 4.0 šest zrelostnih stopenj – informatizacijo, povezljivost, vidnost (sam raje uporabljam angleško besedo visibility, gre pa za fazo, v kateri vemo, kaj se v podjetju dogaja). Zadnje tri faze digitalne zrelosti po tem modelu so transparentnost (vemo, zakaj se nam nekaj dogaja), prediktivnost (vemo, kaj se bo zgodilo) in avtonomnost.
Faza vidnosti in vse večji pomen umetne inteligence
V Kolektorju ocenjujemo, da smo trenutno v tretji fazi, torej na stopnji vidnosti oz. visibility, pri čemer moramo še vedno vlagati precej naporov, da na osnovi zbranih podatkov ugotovimo, kaj se nam dejansko dogaja. V luči zastavljenega cilja, torej doseganja prediktivnosti, se vse bolj zavedamo pomena umetne inteligence in digitizacije ter izzive, ki jih prinašata, jemljemo zelo resno. Podatke smo začeli zbirati, urejati in agregirati po logičnem modelu, da bomo v naslednji fazi znali napovedovati, kaj se nam bo zgodilo, in da bomo v končni fazi lahko prišli tudi do finalne zrelostne faze – popolnoma avtonomnega podjetja.
Štiri iniciative za štiri platforme
Ko smo ugotovili, kje se trenutno nahajamo in kam želimo priti, smo ob primerjanju željenega stanja z dejanskim ključne vrzeli zaznali na štirih področjih ter jih začeli zapolnjevati v okviru štirih strateških iniciativ. Najprej z razvojem platforme za robotizacijo poslovnih procesov, s katero v izvedbene procese vgrajujemo strojno kognitivnost. Drugo vrzel strateško zapolnjujemo s platformo napredne robotike, pri čemer ne gre za uvajanje klasičnih industrijskih robotov, temveč predvsem za odpravljanje ročnih del iz pokalkulacij, ki ne dodajajo vrednost, ko denimo ugotovimo, da moramo določene izdelke, ki sicer pridejo iz robotiziranih linij, popravljati, prebirati, prepakirati ... Ker se je Kolektor v zadnjih 15 letih uveljavili kot strokovnjak za rešitve na področju strojnega vida, hkrati pa se zavedamo, da še vedno nimamo velike količine podatkov o tem, kaj se nam vsako sekundo dejansko dogaja v proizvodnji, smo tretjo vrzel začeli zapolnjevati s platformo za inteligentne vizualne sisteme. V okviru četrte iniciative smo prišli do platforme za celovito vodenje digitalne transformacije, ki smo jo sprva zaman iskali na trgu, nato pa jo razvili v sodelovanju s partnerji in dopolnili z rešitvami, ki so na trgu obstajale.
Prebojni dosežki
V dobrih štirih, skoraj petih letih, smo tako v okviru Kolektorjeve četrte poslovne vertikale Digital, ki se uveljavlja kot eden vodilnih razvijalcev in sistemskih integratorjev rešitev za pametne tovarne v regiji, pri vseh štirih iniciativah prišli do mnogih prebojnih dosežkov. Platformo za robotizacijo poslovnih procesov LEAP smo poleg Kolektorjevih proizvodnih enot uvedli pri naročnikih, kot sta Domel, in Cablex, v okviru evropskega programa Horizon 2020 pa sodelujemo s Continentalom in eno večjih naftnih rafinerij v Evropi Tüpraş. Rešitev še najlažje opišemo kot GPS ali google maps za proizvodnjo, ki napoveduje, kdaj bomo prišli na cilj in kakšne so alternativne poti v primeru zastojev ali nesreč.
Merljive koristi
Če proizvodnjo ponazorimo z mrežo cest, po kateri se pretakajo izdelki, polizdelki in materiali, zraven pa vključimo še učenje na osnovi preteklih podatkov, ki povedo, iz katerih posameznikov sestavimo najboljše ekipe za zastavljene cilje, potem lahko zelo natančno izmerimo tudi koristi, ki jih podjetja dosegajo z uporabo trenutne različice LEAP-a. Vodje enot in planerji proizvodnje z njeno uporabo prihranijo najmanj en dan v tednu. Tri dni vnaprej lahko napovemo zastoje v proizvodnem procesu in s tem za 10 % skrajšamo čas za proizvodnjo na montažnih linjah ter posledično dosežemo 25-odstotno zmanjšanje organizacijskih zastojev. V logiko LEAP-a, ki deluje na osnovi velike količine podatkov in umetne inteligence, smo vgradili ogromno Kolektorjevega domenskega znanja in digitizirali celoten operativni proces. Tako smo prišli do avtonomnega planiranja proizvodnje in usmerjanja operativnih procesov ter opolnomočili ljudi pri sprejemanju poslovnih odločitev.
Zakaj uvajamo napredne robotske delavce?
Pri rezultatih platforme za napredno robotiko moram najprej poudariti, da ne gre za standardne industrijske robote na visoko produktivnih linijah s sto tisoč ali milijon izdelki, temveč robotizacijo monotonih in rutinskih ročnih delovnih mest. Duhamorno delo, delo med vikendi ali v tretji izmeni pač ne sodijo v koncept opolnomočenja ljudi in zagotavljanja visokega zadovoljstva zaposlenih. Tukaj so še demografski trendi in dejstvo, da delavcev za tovrstna dela praktično ne najdemo več in posledično selimo proizvodnjo na druge lokacije. V Kolektorju imamo zato že nameščene številne pilotne postavitve robotskih delavcev KoCo, ki ravno v tem času kulminirajo v celotno platformo, sestavljeno iz robotske roke oz. primarne periferije, kjer si robotski delavec sam izmenjuje prijemala, modularnega dela za nabiranje vhodnega materiala oz. izdelkov in skritega dela, ki omogoča identifikacijo primernosti delovnih mest in razvoj tega sistema v simulatorju.
Dve uri na enem delovnem mestu, dve izmeni na drugem
Poleg humanizacije delovnih mest so pri robotskih delavcih z najemnim poslovnim modelom, ki delajo 24/7, pomembni tudi izjemno visoka fleksibilnost in stroškovna učinkovitost. KoCo namreč dve uri lahko dela na enem delovnem mestu, nato se hitro preseli na drugo delovno mesto ali v drugo izmeno. Ko ga ne potrebujete več, ga vrnete, kot najet avto. Z modularnostjo smo dosegli tudi hitrejšo konfiguracijo in bistveno skrajšali čas programiranja ter implementacije robota v delovno okolje, poleg tega pa smo v KoCo platformo že vgradili vrhunske rešitve za krmiljenje robotskih delavcev na daljavo, oddaljen nadzor in podporo, zaznavanje okolice v varnostne namene in kontinuirano učenje z uporabo umetne inteligence.
Do velike količine podatkov z video signalom
S platformo za inteligentne vizualne sisteme, ki sloni na tehnologijah umetne inteligence, konkretno globokega učenja, poleg naslavljanja izmeta in preprečavanja reklamacij želimo predvsem digitizirati in pridobiti večje količine podatkov o dogajanju v proizvodnji iz video signala. Platformo razvijamo tudi za podporo robotskim delavcem pri zavedanju okolice. Neposredne koristi, poleg višje kakovosti, pa vključujejo predvsem boljše odločitve glede optimizacije procesov, izdelkov in organizacije dela, hkrati pa so rešitve enostavne za uporabo, brez zahtev po visoko usposobljenih delavcih.
Kaj nas je vodilo do platforme za digitalno preobrazbo
Ob dejstvu, da smo multinacionalka z več kot 30 proizvodnimi podjetji po vsem svetu, ki se nahajajo v različnih fazah digitalne zrelosti, se je pojavila tudi močna potreba po platformi za celovito vodenje digitalne preobrazbe. Danes lahko z njeno pomočjo sebi in svojim naročnikom zagotavljamo učinkovito in v tem trenutku eno najbolj metodološko dovršenih analiz za ugotavljanje dejanske stopnje digitalne zrelosti podjetja. Ob tem pa lahko na osnovi lastnih izkušenj v zadnjih 30-ih letih, v katerih se intenzivno ukvarjamo s koncepti avtomatizacije in digitalizacije, ter 60-letne industrijske tradicije, učinkovito svetujemo pri pripravi strategije digitalne preobrazbe in akcijskega načrta za uvajanje najustreznejših rešitev za Industrijo 4.0.
Pišite nam!
Ključne besede: Digitalna transformacija, digitalizacija, digitizacija, Acatech model digitalne zrelosti, digitalna zrelost, Industrija 4.0
Nazaj na vse novice